V okviru kemije fizika pa se naboj običajno nanaša na električni naboj, ki je ohranjena lastnost nekaterih subatomskih delcev, ki določa njihovo elektromagnetno interakcijo. Plačilo je fizična lastnost ki povzroča zadeva da bi izkusili silo znotraj elektromagnetno polje. Električni naboji so lahko pozitivni ali negativni. Če ni električnega naboja, se šteje, da je zadeva nevtralna ali polnjena. Tako kot naboji (npr. Dva pozitivna naboja ali dva negativna naboja) drug drugega odbijajo. Različni naboji (pozitivni in negativni) se med seboj privlačijo.
V fiziki se lahko izraz "naboj" nanaša tudi na barvni naboj na področju kvantne kromodinamike. Na splošno se polnjenje nanaša na generator neprekinjene simetrije v sistemu.
Pravilna enota za električni naboj je odvisna od discipline. V kemiji se za označevanje naboja v enačbah uporablja velika črka Q, osnovni naboj elektrona (e) pa je skupna enota. Napolnjena enota SI je klomb (C). V elektrotehniki se za polnjenje pogosto uporablja enota ampera na uro (Ah).