Srednji smrtonosni odmerek snovi ali količina, ki je potrebna za usmrtitev 50% določene populacije testa.
LD50 je meritev, ki se uporablja v toksikoloških študijah za določitev možnega vpliva strupenih snovi na različne vrste organizmov. Zagotavlja objektiven ukrep za primerjavo in razvrstitev strupenosti snovi. Meritev LD50 je ponavadi izražena kot količina toksina na kilogram ali kilogram telesne teže. Pri primerjavi vrednosti LD50 je nižja vrednost ocenjena kot bolj strupena, saj pomeni, da je za povzročitev smrti potrebna manjša količina toksina.
Test LD50 vključuje izpostavitev populacije testnih živali, navadno miši, zajcev, morskih prašičev ali celo večjih živali, kot so psi, zadevnemu toksinu. Toksini se lahko vnesejo peroralno, z injiciranjem ali vdihavanjem. Ker s tem testiranjem umre velik vzorec živali, ga v ZDA in nekaterih drugih državah postopno opuščajo v prid novejšim, manj smrtonosnim metodam.
Študije pesticidov vključujejo testiranje LD50, običajno na podganah ali miših ter na psih. Tudi strupe žuželk in pajkov lahko primerjamo z meritvami LD50, da ugotovimo, kateri strupi so najbolj smrtni za določeno populacijo organizmov.
Referenca: W.L. Meyer. 1996. Večina strupenih strupov žuželk. Poglavje 23 v Univerzi na Floridi, Knjiga zapisov o žuželkah, 2001. http://entomology.ifas.ufl.edu/walker/ufbir/.